GRAJSKI POTEP

Grad na Goričkem

Po ogledu Vulkanije smo obiskali tamkajšnji baročni grad Grad, ki je pravzaprav največji grad na slovenskem z domnevno 365 sobami. Je delno obnovljen in dobršen del je za obiskovalce tudi odprt.

Ob kraterju stoji Gorički Grad 

Grajsko dvorišče obdajajo arkade. Na prvi pogled je težko presoditi, ali grad res premore 365 sob, res pa je, da je pod njim velik kompleks kleti in grajskih ječ, zato številka morda celo drži. 🙂

Grad se ni zmeraj imenoval Grad. V srednjeveških časih so ga klicali Zgornja Lendava in stal naj bi na tem območju že za časa križarskih vojn. Dokazano sicer ni, a sezidali bi ga naj templarji, za temi pa je grad prišel v last večih (ne najbolj domačinom prijaznih) madžarskih fevalnih družin, ki so grad spreminjali, dozidavali in v čudne smeri večali, kar se danes kaže v peterkotni obliki gradu z različnim številom nadstropij na vsaki strani. Žal ne bomo nikoli izvedeli, kako so njegovi plemenitaši grad opremili, sa je bil za časa 2. svetovne volje izropan in opustošen, zatem pa se je vanj nastanila še sovjetska rdeča armada.

Čeprav je grad videl že boljše čase, ga danes postopno in vztrajno obnavljajo. V samem gradu je možno videti še grajski vodnjak, vklesan v živo skalo, ki je imel za časa številnih obleganj (od turkov pa do uporniških tlačanov) izredno pomembno vlogo. Ob gradu se sprostira tudi čudovit grajski park s starimi tulipanovci in drugimi drevesnimi posebneži, v njegovi okolici pa se nahaja kar nekaj energijskih točk z blagodejno zdravilnimi vplivi.

Grad z mogočnimi grajskimi vrati je nema priča številnih obleganj in zgodovinskih prevratov. Vrata so bila usodna tudi za zmaja Kača. Ker je ob našem obisku deževalo, smo se odločili objavit fotografijo gradu izpred dveh let, ko je mami tam vandrala v lastni režiji 🙂

Pred ogledom gradu smo v avtu prebrali zgodbico o zmaju Kaču in njegovi izgubljeni kroni, ki naj bi se še vedno skrivala nekje v gradu (več o tem spodaj). Tudi ob vhodu v grad je naša 4-letnica dobila nalogo, da v samem gradu poišče zmaja in morda, če se ji le nasmehne sreča, tudi njegovo krono.

Sobe v pritličju gradu so urejene tako, da prikazujejo tradicionalne obrti in življenje iz preteklosti. Kar nekaj časa smo zanimanjem hodili iz sobe v sobo. Ogledati si je mogoče kovačnico, lončarsko in kolarsko delavnico, tkalnico, žganjekuho in sobo z zelišči.

Med predstavljenimi domačimi obrtmi je tudi tkalnica.
V viteški dvorani si je mogoče ogledati razstavo o zgodovini gradu in maketo, ki prikazuje, kako je grad z leti rasel. Maketa razkriva, da je imel grad včasih znotraj obzidja še en grad. 🙂

V gradu ima sedež Krajinski park Goričko, zato je del gradu posvečen predstavitvi  naravnih danosti in biotske raznovrstnosti krajinskega parka na Goričkem. Med drugim si je mogoče ogledati tudi minerale, najdete na področju Goričkega, v kolikor ste nehote spustili ogled geološkega muzeja pri Vulkaniji, kar se je nam zgodilo. Videli smo zdaj že dobro poznan zelenkasti mineral olivin. Naša tamala pa se kar ni mogla nagledati vidre in bobra, ki ju tudi razstavljajo v muzeju.

Del razstave, ki prikazuje floro in favno Krajinskega parka Goričko.
Olivin v obliki vulkanskih bomb najdemo v Sloveniji edino pri Gradu na Goričkem.

V zgornjih etažah smo si ogledali še razstave umetnikov in risbe otrok z okoliških osnovnih šol in šol iz območja trideželnega parka, ki so sodelovali na mednarodnem natečaju v ustvarjanju.

Tole čudovito sliko lahko izkoristite za pisano ozadje pri poziranju družinskih članov. 🙂

Nekaj sob je preurejenih tudi v moderno prenočišče, največja soba pa je poročna, kar vsako leto izkoristijo številni pari. Tukaj smo odkrili tudi zanimivo sestavljanko s podobo zmaja, ki smo jo takoj morali zložiti 🙂

Smo že odkrili zmaja Kača? Ne še, je bil pa nekje blizu. 🙂

V eni izmed večjih in bolj oddaljenih sob smo na koncu uspešno našli tudi ogromnega zmaja Kača, kako izgleda, pa naj zaenkrat še ostane skrivnost. Najbolje, da ga sami ali pa skupaj z vašimi otroci pridete obiskat 🙂 Vsekakor obisk gradu priporočamo. Če nam le ne bi vreme ponagajalo, bi priporočili tudi sprehod po grajskem parku, ki se nadaljuje vse do grajske kripte, ki stoji nedaleč stran. Še en razlog, da se vrnemo v ta čudovit košček naše državice in ga ponovno raziščemo 🙂 

Po ogledu dež še kar ni ponehal, zato smo se odločili popoldne preživeti v termah. Izbrali smo si terme Vivat, saj smo zanje prejeli kot gostje Ferencovih tudi dodaten popust.

 

INFOTOČKA:

Regija, občina, kraj: Pomurska, občina Grad, kraj Grad

Dostop za otroške vozičke in gibalno ovirane:  delen. Za ogled gradu, predvsem pa zgornjih etaž,  priporočamo nosilko, v kolikor ste prišli z dojenčkom.

Parkirišče: pred gradom Grad je večje parkirišče.

Čas trajanja: Po gradu smo se sprehajali dobro uro.

Naravne znamenitosti: predstavitev biotske raznovrstnosti Krajinskega parka Goričko.

Kulturne znamenitosti: grajski kompleks s pripadajočim grajskih parkom, v katerem rastejo najstarejši tulipanovci na Slovenskem.

Dodaten nasvet: v naselju Grad si je možno ogledati Kačovo mlako, v kateri se je vsak dan kopal Zmaj Kač. Mi smo jo zaradi slabega vremena spustili. Ogled gradu je možen tudi v sklopu tematske poti Graščakova pot. Gre za krožno pot, dolgo od 13 kilometrov (krajša varianta) do 15 kilometrov (daljša pot), ki vodi po petih vaseh občine Grad. Na poti si je možno ogledati glavne znamenitosti področja, med drugim kamnolom, grad Grad, Kačovo mlako in vaško jedro naselja Grad. 

 

Naravopotniki beremo:

Magnetek in čokolada sta iz obiska Vulkanije.

V votlini na gradu, pod grajsko teraso je živel zmaj. V tistih časih so mu pravili Kač in na glavi je imel lepo zlato krono. Vsako jutro se je rad skopal v vaškem ribniku, krono pa  je med tem odložil v travo, vse dokler mu je nekega dne ni na pobudo graščaka, izmaknil mlad fant iz okolice gradu. Zmaj se je pognal za njim in se usodno raztreščil na vratih gradu, kamor se je fant zatekel. Krono je graščak ljubosumno skril nekje na gradu in od takrat je ni nihče več videl.

Legenda o zmaju Kaču je predstavljena na gradu in preberete jo lahko prav tam, kjer se skriva sam  zmaj Kač. 🙂 Besedilo je pripravila Štefka Bohar, avtorica knjige “Pravljica o gračkem zmaju”. Zgodba je lepo opisana tudi v knjigi Pravljične poti v zgodovino, založbe Sidarta. Knjiga postreže še z nekaj zanimivostmi in opiše krajšo sprehajalno pot od gradu do grajske kripte. Uporabno.

 

 

 

 

 

 

 

 

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja