IZLETI V NARAVO

Sredozemski slani travnik in školjčišče pri Ankaranu

Zadnjo soboto v februarju, še pred izbruhom koronavirusa pri nas, smo izkoristili za izlet na Primorsko. Poleg sprehajanja ob morju smo želeli videti še kaj zanimivega in odločili smo se za obisk Ankarana.

Po sprehodu skozi tamkajšnji kamp Adria Ankaran smo si najprej (in prvič v tem letu) pobliže ogledali morje, preizkusili nova otroška igrala, uživali na pomolu, metali v vodo kamenje in brskali po naplavljenih školjkah.

Morje je naplavilo tudi tega leščurja.

Zatem smo se odpravili poiskat sredozemski slani travnik, ki je edini te vrste v Sloveniji. Gre za obrežni močvirski ekosistem izjemne ekološke vrednosti in nahaja se na območju med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem. Da bi ga našli, smo se morali kar potruditi, saj ni nikjer izpostavljenih oznak. Kot smo nato ugotovili, je dostop do travnika možen pri Lunaparku pred mestom Ankaran, kjer se nahaja tudi manjše parkirišče.

Pot začnete pri majhnem a lepo urejenem Parku spomina, kjer lahko vidite spominsko obeležje padlim in dopsrni kip dr. Aleša Beblerja.
Ob Lunaparku se nahaja edina oznaka za dostop do slanega travnika.

Med gozdom se pot spusti proti obali, nato pa se pred nami prikaže urejen dostop čez travnik po dvignjeni leseni učni pešpoti. Prehod je na lastno odgovornost, kakor opozarjajo table, a pot je vsaj zaenkrat še dovolj dobro ohranjena, da ni nobenega problema za sprehajalce in tiste z otroškimi vozički.

Pot vodi po majhnem klancu navzdol.
Pogled se odpre na dvignjeno leseno pešpot.

Travnik je pravzaprav neke vrste močvirje, z zanimivimi redkimi rastlinami in zelo prijetno se je bilo sprehoditi po poti čez njega do peščene obale.

Pred poplavljenim slanim travnikom je najprej viden poplavljen mini gozdiček. Malo spominja na mangrove, ampak res čisto malo. 🙂
V Evropi je tovrstnih travnikov vse manj, zato so vključeni v ekološko omrežje Natura 2000. Lesena pot, ki je nastala s pomočjo sredstev Kneževine Monako, je danes na določenem delu žal popolnoma uničena, a še vedno služi prvotnemu namenu – informirati sprehajalce in ščititi dragoceno slanoljubno rastje.

Vmes so zanimive informativne table s podatki o rastlinah in živalih. Kot smo lahko prebrali, pravi dragocenosti iz rastlinskega sveta predstavljata dve rastlini, ki rasteta samo na tem območju in nikjer drugje v Sloveniji. Govora je o obmorskem lanu, ki zacveti spomladi in pa o lasnati tavžentroži, ki zacveti nekoliko kasneje. Do nedavnega sta celo veljali za izumrli, a se je ohranilo nekaj primerkov, ki rastejo na tem majhnem območju.

Ena od informativnih tabel predstavlja lupine morskih mehkužcev, ki jih lahko vidimo na bližnjem školjčišču. Ob tabli se nahaja tudi predstavitveni kovinski bazen, ki je bil postavljen z namenom, da si opisane lupine tudi v živo ogledamo. Žal so obiskovalci bazen izropali, zato smo si lupinarje in školjke ogledali kasneje na samem školjčišču.

Od tam smo kar ob obali nadaljevali pot do školjčišča, kraja ob morju, kjer se nahaja zelo veliko ostankov školjk na enem mestu. Pot je lepo uhojena ob obali, zaradi blata in morske trave je bilo na nekaj mestih izziv za naš voziček, a smo uspešno zvozili.

Na območju ob slanem travniku lahko vidimo zelo netipičen prizor za vzhodno jadransko obalo. Namesto skal ter strmega in kamnitega terena lahko vidimo muljasto, vlažno in plitvo morsko obrežje.
Tipične prizore iz bolj eksotičnih morskih destinacij z rajskimi peščenimi plažami lahko vsaj delno podoživimo tudi na Slovenski obali. 🙂
Pot do školjčišča je bila za otroški voziček kar konkreten izziv, a ne nepremagljiv. Tukaj gazimo čez naplavljeno morsko travo.
Za zadnji kos poti pred vstopom na območje Sv. Katarine nas je čakala še največja ovira, a smo tudi to premagali, saj je bila pot na srečo dovolj široka za kolesje vozička.

Kraju, kjer se nahaja školjčišče, pravijo tudi pokopališče školjk in res jih je veliko – dobesedno lahko po školjkah hodiš, brskaš in odkrivaš nove in nove. Nabiranje školjk in polžkov vseh vrst sicer ni dovoljeno in zaželeno, zato smo te samo občudovali. Nato smo se odpravili še na kosilo in sprehod v bližnjo Izolo.

Znak, ki nakazuje začetek školjčišča. Največ školjk in ostankov polžkov si je sicer mogoče ogledati na drugem bregu, do katerega pa je mogoče priti samo čez nekaj na fotografiji vidnih kamnov.
Del ekipe je ostal na desnem bregu, medtem ko sta pogumnejša dva premagala vodno oviro in si v miru ogledala nasedle ostanke lupinarjev.
Vretenca in pelikanova stopalca sta samo dve vrsti polžkov, katere lupine si je mogoče ogledati na pokopališču školjk. Po smrti morskih mehkužcev se na morskem dnu ohranijo njihove apnenčaste lupine. Morje jih je v tako izredno veliki količini verjetno naplavilo zaradi poglabljanja morskega dna v koprskem pristanišču.

 

INFOTOČKA:

Regija, občina, kraj: Obalno-kraška regija, občina Ankaran, kraj: območje med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem pri Ankaranu.

Dostop za otroške vozičke in gibalno ovirane: kot ste lahko razbrali iz priloženih fotografij, vožnja z otroškim vozičkom ni bila ves čas enostavna. V kolikor ne premorete terenskega vozička, predlagamo da si slani travnik ogledali iz smeri, kot smo jo opisali v tem prispevku, nato pa se vrnete na izhodišče in se do školjčišča odpeljete z avtomobilom. Parkirišče se nahaja ob nogometnem igrišču pri sv. Katarini. Zraven igrišča je mandrač, v bližini tega pa boste zagledali nato še školjčišče.

Parkirišče: da bi si ogledali slani travnik, smo parkirali v kampu Adria Ankaran.

Čas trajanja: Za hojo sem in tja po slanih travnikih in obali, opazovanje školjk in uživanje v morskem zraku smo porabil približno uro in pol.

Naravne znamenitosti: obrežno močvirje oziroma slani sredozemski travnik pri sv. Nikolaju z redkimi in ogroženimi rastlinskimi vrstami.

Dodaten nasvet: v kolikor načrtujete celodnevni izleti na območju občine Ankaran, vam priporočamo še nekaj zanimivosti, ki so del Krajinskega parka Debeli rtič, na primer stene klifa ali pa Resslov gaj.

 

Naravopotniki beremo:

Otrokom lahko pokopališče školjk oziroma školjčišče predstavite tudi s pomočjo literature. Na voljo je namreč pravljica Zapestnica prijateljstva avtorice Darinke Kozinc, ki govori o morski deklici Oli iz vodnega kraljestva Morjanov, ki obišče pokopališče školjk. “Pripoved vključuje tudi izredno dobrodošlo in perečo okoljsko tematiko, povezano s stvarnim obstojem školjčišča v Ankaranu, ki se krči in umika pristanišču, ki se širi in širi. Pripoved tako zelo nevsiljivo, preko domišljijske pripovedi, opozarja mladega bralca na zaveden in odgovoren odnos do narave in njenih dobrin”. Knjiga »Zapestnica prijateljstva : o morski deklici Oli, ki obišče školjčišče v Ankaranu« je izšla pri založbi Jutro založništvo, d.o.o.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja