GRAJSKI POTEP

Stari grad na Gobavici nad Mengšem

Mengeš se nahaja blizu našega doma, zato se tam mimo pogosto vozimo in vsakič, ko smo na teh koncih, ne spregledamo znaka, ki nakazuje smer za »Stari grad«. Po navadi se odločamo za druge destinacije, tokrat pa smo se končno odločili za postanek in za sprehod z vzponom do starega gradu.

Parkirali smo pri osnovni šoli Mengeš in se počasi sprehodili do drevoreda in Oranžerije. Prepoznali jo boste po lepem grajskem parku in po vodnih fontanah.

Oranžerija vabi z gostinsko ponudbo, z lepo urejenim vrtom in vodno fontano, ki je atraktivna predvsem otrokom.

Nato smo se po cesti, ki sicer vodi vse do Mengeške koče na Gobavici, počasi povzpeli v hrib. Cesta dokaj hitro postane strma, vendar se pot do starega gradu čez čas odcepi in poteka v drugo smer. Pot boste prepoznali po velikem Evharističnem križu.

Veliki križ in začetek poti. Pot, ki se vzpenja proti ruševinam gradu, je na določenih odsekih dodatno zavarovana, kar nakazuje tudi lesena ograja v ozadju.

Hitro smo ugotovili, da zadnji del poti do starega gradu ni primerna za otroški voziček. Zato smo si grad ogledali v dveh izmenah. Najmlajši član je pridno čakal v vozičku in zobal malico, medtem ko sta ati in starejša hčerkica opravila prvi vzpon do gradu.

Pot, ob kateri poteka tudi trim steza, ni preveč dolga in vrh osvojiš v nekaj minutah.

Naravna okolica je predvsem v poletnem času bujna in raznolika.

Na vrhu stojijo ruševine, ki pričajo o tem, da je na tem mestu nekoč gospodoval grad.  Ruševine sicer niso nič posebnega, je pa zato toliko bolj atraktiven razgled z njega na bližnjo okolico.

Razgled nad Mengšom.

Naši skoraj 5 letnici so ruševine bile všeč tudi zato, ker se da po njih plezati, zato ji ni bilo odveč opraviti ponovnega vzpona do gradu še skupaj z mamico. V drugo je že prevzela vlogo vodičke in je glasno opisovala okolico in celo opravila nekaj telovadnih vaj, na koncu pa ob ruševinah demonstrirala še svoje plezalne veščine. 😊

Prva omemba gradu sega že v 12. stoletje, grad in tudi kraj Mengeš pa sta dobila ime po poganskemu vitezu Mengu, ki je tam prebival. Od gradu je danes ostalo bore malo, ostanke so domačini postavili v obliko stolpa.

Od gradu vodi nazaj do ceste več različno strmih poti, po katerih se lahko spustite vse do parkirišča pod vznožjem. Pot bi sicer lahko nadaljevali tudi v drugo smer in navzgor, vse do Mengeške koče, kjer imajo igrala, nekaj domačih živali, nudijo pa tudi kosila, a se nam je mudilo in smo si to opcijo prihranili za naslednjič.

INFOTOČKA:

Regija, občina, kraj: Osrednjeslovenska, občina Mengeš, kraj Mengeš.

Dostop za otroške vozičke in gibalno ovirane: ni primerna. Za ogled ruševin mengeškega gradu boste potrebovali nosilko.

Parkirišče: avto je mogoče parkirati ob vznožju griča Gobavica, kjer se začne vzpon do starega gradu in še naprej vse do Mengeške koče. Mi smo pustili avtomobil pri osnovni šoli Mengeš, da smo si ogledali še drevored in Oranžerijo, kjer si lahko privoščite tudi posladek ali kavico.

Čas trajanja: zelo različno. Za vzpon, ogled, razmigovanje in spust smo potrebovali slabih 40 minut.

Kulturne znamenitosti:  stari grad, Oranžerija z grajskim parkom.

Dodaten nasvet:  izlet lahko podaljšate z obiskom jezera Pristava Mengeš.